Dimitrij Rupel, Danilo Lokar, Božična gos
Dimitrij Rupel, DANILO LOKAR, BOŽIČNA GOS
Naši razgledi, 9. april 1971
… Pripovedi so različne – od drobnih zapiskov o preminevanju naravnega življenja in malo usodnih provincialnih dogodkih do družbene kritike, ki je izražena skoz individualne patološke primere, in sicer na ravni čustvenega toka, ki razkosava staro monolitno pripoved, ko je pisatelj vnaprej vedel za namen in izid. Poleg impresionistične, nekako turgenjevske naslovne zgodbe, ki riše družinska razmerja v vprašanju gospodarskega načrta – se zdi najboljša uvodna novela , v treh delih.
To je tekst z naslovom V vinogradih. … »Narave« (likov, opomba prepisovalke) so orisane kot opozicije, ne kot apriorni vrednostni sistemi, sleherna dobiva svojo pozicijo in vrednost zgolj v odnosu. V tem smislu bi tudi lahko razumeli notranjo opozicijo v Nadinem pojmovanju lastnega življenja in sveta. Novela V vinogradih ima antologijski pomen.
Našo razlago podpira še črtica Vzporednosti, kjer je ponujen razgled v pisateljevo delavnico. Tekst je tu razsekan na dve ravnini: ena je ravnina opisa »pisanja«, druga je pisanje samo. To je gotovo mejni tekst – mejni v tistem pomenu, ki govori o »koncu umetnosti« kot nerazrešenega mitološkega koda – saj opozarja na mesto, kjer se producirajo pomeni. Pomeni se producirajo v rezih med ležečim in navadnim tiskom. Pisatelj je hkrati tudi teoretik – sam razrezuje-denotira znakovni sistem. Povedati je treba, da večina tekstov, zbranih v knjigi Božična gos (saj bi bilo treba obširneje razmišljati o njih, vendar nas omejuje prostor), pozna pluralnost kodov in jim tedaj pripada tudi ime »decentrirana struktura«. Najnovejša knjiga Danila Lokarja je nesporen uspeh sezone.
