Marijan Brecelj in Danilo Lokar
Marijan Brecelj, slavist in bibliotekar, je od Lokarja mnogo mlajši ajdovski rojak. Je izjemno natančen raziskovalec Lokarjevega življenja in dela; iz vsega, kar je o Lokarju napisal, veje globoko spoštovanje pisatelja in občudovanje njegovega dela.
Jože Snoj je spremno besedo k prevodu treh Lokarjevih novel v srbščino, izšle so v Beogradu 1973 s skupnim naslovom Silvan, naslovil: Danilo Lokar – umetnik izgubljenega razvoja. Prav Brecljevo bibliografsko delo, natančna raziskava Lokarjevega življenja, drugi zapisi rekonstruirajo Lokarjev razvoj do take mere in toliko, da je poleg zgolj in le interpretacije možno določiti posamezna ustvarjalna obdobja v Lokarjevem pisateljskem razvoju. Kdor bo kdajkoli napisal monografijo o Lokarju, tega brez Brecljevega dela ne bo mogel.
Brecljevo delo je nastajalo v tesnem sodelovanju s pisateljem. V korespondenci, ohranjena je v Lokarjevi zapuščini, ki jo hrani NUK, je 60 pisemskih enot, ki so nastale od 1958 do 1982. Poleg dopisovanja so pomembni tudi mnogi osebni stiki med obema Ajdovcem. O nekaterih srečanjih z Brecljem Lokar piše tudi v svojem najobsežnejšem dnevniku od 1966 do odhoda v Dom upokojencev Tabor v Ljubljani (zapisano po spominu).
Marijan Brecelj se je z Lokarjem pogovarjal za Primorske novice (1957) ob izidu knjige Podoba dečka, ob pisateljevi 80 letnici je objavil o njem kar štiri prispevke: v ajdovskem Tekstilcu v rubriki Imeli smo jih, v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1973, v Primorskih novicah in v Novem listu.
Brecljevo najpomembnejše delo ob Lokarjevi osemdesetletnici je prav gotovo razstava o pisatelju Danilu Lokarju. Iz Nove Gorice je potovala v prostore Slovenskega zdravniškega društva ter v Ajdovščino.
V zbirki Lokarjevih novel Zagata ni zagata (1975) je Brecelj objavil Bibliografijo Lokarjevega dela (strani od 129 do 156).
Ob pisateljevi 90 letnici (1982) sta založbi Državna založba Slovenije in Lipa iz Kopra izdali izbor iz Lokarjeve novelistike, urednik Kajetan Kovič, BURJA PRED TIŠINO. Marijan Brecelj je v njej objavil dopolnjeno Bibliografijo Danila Lokarja in Kronološki pregled Lokarjevega življenja in dela (strani od 415 do 454). Prav gotovo je Brecelj spremljal zapise o Lokarju tudi po pisateljevi 90 letnici, saj je 1984 Cankarjeva založba izdala knjigo Lokarjevih novel SAMOGOVORNIKI, uredil jo je Tone Pavček. Dopolnitev bibliografije iz leta 1982 bi zaključila Brecljevo bibliografsko delo o Lokarju.